. Vitamin C je najpomembnejši
v ekstracelularni tekočini. Organizem varuje pred reaktivnimi prostimi radikali. Pomanjkanje askorbinske kisline povzroči
, tj. napako pri nastanku
. Nahaja se v sveži
Mnoge živali lahko vitamin C sintetizirajo same, človek, opice in morski prašički pa ga mora v telo vnesti s hrano. Dnevne potrebe po vitaminih pri ljudeh se razlikujejo in so odvisne od stanja
metabolizma posameznika, od starosti in spola. Tako je priporočena dnevna doza za odrasle okoli 100
mg na dan, nosečnice naj bi zaužile 110 mg, doječe matere 150 mg in
kadilci vsaj 150 mg na dan. Mnogi strokovnjaki priporočajo naj bi se zaradi dokazano pozitivnih učinkov za zdravje priporočena dnevna doza povečala na 200 mg na dan.
Vitamin C lahko dobimo s hrano v dveh oblikah, in sicer kot askorbinsko kislino, ki je močan reducent, in v oksidirani obliki kot
dehidroaskorbinsko kislino. Čeprav se vitamin C nahaja v telesnih tekočinah večinoma v reducirani obliki, sta askorbinska kislina kot dehidroaskorbinska kislina biološko aktivna in se v
organizmu v encimsko kataliziranih reakcijah oksidacije in redukcije eden v drugega pretvarjata. Dehidroaskorbinsko kislino pripravimo encimsko, z encimom
askorbat oksidazo, z oksidacijo z dodatkom kovinskih ionov (Cu
2+, Fe
3+ ...), ali s kisikom ob prisotnosti
aktivnega oglja. Dehidroaskorbinsko kislino lahko z uporabo
reducentov (
TCEP,
DTT ...) reduciramo v askorbinsko kislino.
Raziskave kažejo, da večina Slovencev na dan ne zaužije dovolj vitamina C. Dejstvo je, da narodi, ki jedo veliko sadja in zelenjave, ki sta bogata vira vitamina C, manj obolevajo za boleznimi srca in ožilja. Pri velikih odmerkih askorbinske kisline se poveča možnost za nastanek oksalatnih kamnov.
Soli askorbinske kisline se imenujejo
askorbati.
Formula vitamina C je
C6H8O6.