Prehranska dopolnila

Kaj so prehranska dopolnila in kdo jih potrebuje?

Na trgu najdemo številna prehranska dopolnila, toda komu so namenjena? Kdaj so koristna, neučinkovita ali celo škodljiva? V spodnjem zapisu obravnavamo splošna priporočila glede jemanja prehranskih dodatkov.

Kaj so prehranska dopolnila?

Glavni namen prehranskih dopolnil, ki jih imenujemo tudi dietetični ali prehranski dodatki, je zagotoviti hranila, ki jih z običajno hrano ne zaužijemo v zadostnih količinah. Prehranska dopolnila so lahko vitamini, minerali, aminokisline, maščobne kisline in druge snovi v obliki tablet, kapsul, tekočine, itn. Dopolnila so na voljo v različnih odmerkih in kombinacijah. Za delovanje našega telesa je potrebna samo določena količina posameznega hranila. Večje količine pa ne vplivajo nujno bolje na telo. Določene snovi imajo v večjih količinah stranske učinke in so celo škodljive. Za zaščito zdravja potrošnikov se dopolnila prodajajo samo z navedenimi priporočili glede dnevnega odmerka in z opozorilom glede preseganja tega odmerka.

Uporaba prehranskih dodatkov v Evropi je različna. V Nemčiji in na Danskem je njihova uporaba pogostejša (43 % in 59 % odraslih prebivalcev) kot na Irskem in v Španiji (23 % in 9 %). Ženske posegajo po prehranskih dopolnilih pogosteje kot moški.

Kdo potrebuje prehranska dopolnila?

Dopolnila ne nadomeščajo zdrave in uravnotežene prehrane. Prehrana, ki vključuje veliko sadja, zelenjave, polnovrednih žit, ustreznih beljakovin in zdravih maščob naj bi zadostila vsem potrebam po hranilih. Večina evropskih držav se strinja, da morajo sporočila, namenjena splošni javnosti, upoštevati prehranske smernice. Prehranska dopolnila niso vključena v te smernice, toda določene skupine prebivalcev ali posamezniki potrebujejo nasvete glede dodatkov, čeprav imajo zdravo in uravnoteženo prehrano, npr. ženske v rodni dobi, posamezniki, ki jemljejo določena zdravila.

Zaradi sodobnega življenjskega sloga

se vsi ljudje ne morejo prehranjevati zdravo. V Evropi so raziskave o prehranjevalnih navadah pokazale pomanjkanje različnih mikrohranil. Pri projektu EURRECA je bil ugotovljen nezadosten vnos vitamina C, vitamina D, folne kisline, kalcija, selena in joda. Iz nedavne primerjave nacionalnih raziskav izhaja vsesplošna zaskrbljenost glede vnosa vitamina D, medtem ko je bil pri določenih starostnih skupinah zaznan nizek vnos mineralov.

Obstaja zaskrbljenost

glede vnosa zadostne količine železa pri najstnicah na Danskem, v Franciji, na Poljskem, v Nemčiji in Združenem kraljestvu. Nizke vrednosti železa pri mladih ženskah povečajo tveganje, da se dojenčki rodijo z nizko porodno težo, pomanjkanjem železa in z zaostalostjo v razvoju možganov. Nizka raven folata je kritična tudi pri ženskah, ki želijo zanositi, zato je priporočljivo, da jemljejo folno kislino še pred spočetjem in še prvih 12 tednov nosečnosti.

Z ustreznim vnosom folne kisline

je mogoče zmanjšati tveganje, da bi se otrok rodil z okvaro živčnega sistema, kot je spina bifida. Nedavne raziskave so pokazale, da 50 do 70 % Evropejcem primanjkuje vitamin D, ki ni odvisen samo od prehranskega vnosa, ampak tudi od izpostavljenosti UV svetlobi, kar pomeni, da obstaja v severnoevropskih državah težnja k jemanja dodatka vitamina D.

V nekaterih državah

(vključno z Združenim kraljestvom, Irsko, Nizozemsko in Švedsko) se določenim skupinam ljudi že priporoča jemanje dodatka vitamina D, kljub temu obstajajo pozivi k podrobnejšim raziskavam.

Ostali primeri dodatkov so navedeni v tabeli 1, čeprav se rizične skupine po državah razlikujejo.

Primeri skupin ljudi, ki potrebujejo posebne nasvete glede dodatkov

Skupina prebivalstva

Hranila

Osebe, starejše od 50 let Vitamin D, vitamin B12, folna kislina

Starejšim ljudem šibkega zdravja lahko nizki odmerki multivitaminskih dodatkov koristijo.

Ženske v rodni dobi Folna kislina in vitamin D, morda železo
Otroci do 5. leta starosti Vitamin A, vitamin C, vitamin D; čeprav jih otroci, ki imajo dober apetit in jedo raznovrstno hrano morda ne potrebujejo.
Doječe matere Vitamin D
Osebe, ki se ne izpostavljajo soncu oziroma imajo temnejšo kožo Vitamin D
Vegani Vitamin B12, vitamin D2

Posebna tveganja za določene skupine prebivalstva

Kljub blagodejnemu vplivu na zdravje določenih skupin ljudi, pa niso vsa dopolnila primerna za vse ljudi. Nekaterim osebam se določeni dodatki ne priporočajo, še posebej v velikih odmerkih. Nekatere raziskave so pokazale, da lahko multivitamini vplivajo na tveganje za prekomeren vnos hranil, zato se predlaga, da se sestavi multivitaminov nameni več pozornosti glede na vnos mikrohranil iz hrane.
Posamezniki morajo biti pozorni na oznake na embalaži in se prepričati, ali je dopolnilo zanje primerno.
Dodatki, ki vsebujejo vitamin A (retinol), vključno z oljem iz ribjih jeter, so lahko škodljivi za nosečnice in povzročajo okvare ploda, če se priporočen odmerek znatno preseže ali se ga presega dlje časa.

Raziskave so prav tako pokazale,

da se morajo kadilci izogibati določenim dopolnilom, še posebej velikim odmerkom betakarotena. Evropska agencija za varnost hrane je preučila dognanja na tem področju in zaključila, da je dnevni odmerek betakarotena, tj. do 15 mg varen za splošno populacijo, tudi za kadilce.

Zaključek

Nekaterim skupinam prebivalstva se priporoča jemanje določenih dodatkov. Splošno navodilo pravi: uživajte zdravo in raznoliko hrano, pozorno preberite oznake na embalaži dodatkov in obogatenih živil, ter ne vzemite večkratnih odmerkov, s katerimi bi presegli priporočene dnevne količine. Če ste v dvomu, ko izbirate prehransko dopolnilo, vprašajte za nasvet dietetika ali zdravnika.

Napišite komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja